Le mesec dni po prejemu zlatega grba Občine Škofja Loka, ki si ga je prislužila za vestno in požrtvovalno delo v dobrobit vseh Ločank in Ločanov ter ohranjanje zgodovinskega pomena naše tradicije, se je poslovila vsestranska Jožica Žnidaršič (1949–2022), ki je z izjemno dejavnostjo na številnih področjih pustila bogat pečat novejši zgodovini Škofje Loke.

Jožica (Jožefa) Žnidaršič se je – kot so zapisali na spletni strani Občine Škofja Loka – rodila v kmečki družini, v kateri je bilo pet otrok. Bila je četrta med njimi in imela še po dva brata in sestri. Ko je bila stara komaj tri tedne, so zaprli njenega očeta zaradi »posedovanja goriškega časopisa Katoliški glas«, v katerem naj bi bil članek maminega brata Janeza Hladnika, ki je deloval kot izseljenski duhovnik v Argentini od leta 1936. Tako je očeta videla šele čez eno leto.

Osnovno šolo je obiskovala v Rovtah do vključno 4. razreda, po ukinitvi osemletke so se z avtobusom vozili v Dolenji Logatec. Šolanje je nadaljevala na ljubljanski Gimnaziji Moste, študirala pa na Ekonomski fakulteti. Med študijem je šla za leto in pol v Anglijo zaradi izpopolnjevanja znanja angleščine. Delala je v bolnici v Londonu in vsako popoldne še dodatno hodila na jezikovni tečaj. Zadnje pol leta je stanovala v Slovenskem domu v Londonu, ki je sprejemal študente, ki so čez poletje prihajali v London. Tam je brez predhodnega znanja kuhanja pripravljala večerje za študente, celo za do 18 oseb hkrati. Že takrat se je naučila prijeti za vsako delo in probleme sprejemati kot izziv, iz katerega se lahko marsikaj naučiš.

Kot štipendistka se je 1. marca 1975 zaposlila v SOZD Alpetour Škofja Loka kot planer analitik in si pridobila številne delovne izkušnje, tudi pri delu z računalnikom. Pri tem delu je bilo pomembno delati v skupini in tako je spletla vezi pravega prijateljstva, ki jih je gojila za vedno. Od tam je šla leta 1989 v Tekstilindus Kranj in se kot vodja kalkulacij v proizvodnji spopadla s povsem novim področjem dela. Zaradi stečaja je morala kmalu iskati novo delo in se leta 1981 zaposlila v loškem Hotelu Transturist na delovnem mestu vodenja investicij, ki pa jih ni bilo, zato je delala na kalkulacijah in plačah. Leta 1996 je Fakulteta za matematiko in fiziko vzpostavljala lastno računovodstvo in Jožica je tam našla nov izziv kot računovodja.

Čez tri leta je odšla za pol leta na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki se je prav takrat organiziral kot skupni zavod, in Jožica je bila pomemben člen pri vzpostavitvi računovodskega programa. Leta 2000 je bila kot vodja računovodstva v Podjetju za vzdrževanje avtocest, ki se je nato združilo z DARS, in tam decembra 2012 dočakala upokojitev. V Škofjo Loko se je iz Ljubljane z možem Francem preselila leta 1978. Kupila sta si stanovanje v stolpnici in si ustvarila družino. Rodili so se jima trije sinovi, imela sta sedem vnukov in eno vnukinjo celo v Argentini. Mož ji je umrl leta 2010.

Ko so otroci odraščali in se vključili v alpsko šolo pri Smučarskem klubu Alpetour, se je tudi Jožica kot mati začela udeleževati tekem in kmalu tudi pomagati pri organizaciji, sprva kot sodnica na progi. Hitro so spoznali njeno vestno delo in zagnanost, zato je dobila še druge zadolžitve. Leta 1995 je postala sekretarka organizacijskega odbora za Pokal Loka in to funkcijo opravljala do konca. Tako je predstavljala pomemben člen dogodka, saj se število udeležencev iz leta v leto povečuje, tudi zaradi dobre organizacije. Škofja Loka dosega prepoznavnost tudi po vrhunski organizaciji na športnem področju. Obenem je prevzela funkcijo tajnice SK Alpetour, ki jo je prav tako opravljala do konca.

Bila je dolgoletna članica in predsednica častnega razsodišča v Društvo Šmarnični romarji. V organizaciji tega društva je preromala Slovenijo in tudi mnoge kraje v sosednjih državah. Skupaj so prehodili tudi francosko različico Jakobove poti – Camina v Španiji. Kamor koli jo je zanesla pot, je s svojo pozitivnostjo širila prepoznavnost Škofje Loke.

Leta 2002 se je dejavno vključila v delo Prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka in vsa leta tvorno sodelovala kot organizatorka prireditev in romanj ter kot tajnica. Bila je med ključnimi organizatorji in udeleženka pasijonskih romanj. Dejavno je sodelovala pri vseh predstavah Škofjeloškega pasijona kot statistka in pri ponudbi postnih jedi PD Sotočje za obiskovalce pasijona na predstavah leta 2015. Bila je organizatorka delavnic pri Pasijonskih dnevih na Mestnem trgu. Na vseh javnih prireditvah je bila zadolžena za organizacijo pogostitev. Kot tajnica društva je pripravljala program dela za prijavo dejavnosti na Občino, poročila za preteklo leto in zaključni račun društva.

Leta 1992 se je včlanila v stranko Slovenskih krščanskih demokratov in tudi po združitvi s Slovensko ljudsko stranko je nadaljevala sodelovanje v politiki. Kot članica SLS je bila zelo dejavna v občinskem odboru stranke in izvršilnem odboru SLS Škofja Loka ter bila tudi članica Zveze upokojencev pri SLS. Vestno je pisala zapisnike in bila v času volitev še posebej aktivna na stojnicah in pri pridobivanju glasov. V mandatu 2002–2006 je bila na predlog SLS imenovana v nadzorni odbor Občine Škofja Loka in kot podpredsednica skrbela za strokovno plat pregledov in poročil. V istem obdobju je bila članica sveta Zavoda za šport, imenovana s strani občinskega sveta.

Dva mandata zapored (2006–2014) je bila izvoljena v občinski svet. Kot občinska svetnica se je udejstvovala zlasti na področju šolstva in kulture in se zavzemala za uvedbo subvencije za otroke. Od leta 2006 je bila članica sveta Krajevne skupnosti Stara Loka – Podlubnik, v mandatu 2014–2018 je bila tudi predsednica. Kot članica sveta krajevnih skupnosti je bila dejavna pri akcijah v kraju, kot predsednica se je aktivno vključila v pogovore in usklajevanja med ljudmi in Občino pri reševanju odprtih vprašanj komunalnega urejanja kraja in poti. Najbolj pa je bila ponosna na glasilo KrajanČvek, ki so ga izdali dvakrat v tem mandatu.

Tri leta je vsako jutro vodila Pešbus z Veštra do OŠ Ivana Groharja za otroke od 2. do 4. razreda. V okviru PD Sotočje je sodelovala z ekipo na sejmu Alpe Adria, na katerem je predstavljala Škofjo Loko. Večkrat je sodelovala tudi pri televizijskih oddajah o Škofji Loki, v oddaji Dobro jutro so bile trikrat predstavljene tradicionalne jedi in običaji, ki so jih posneli in prikazali kot tradicionalno kulturno-zgodovinsko dediščino. Na dan vstopa Slovenije v EU, 1. maja 2004, je bila organizatorka in udeleženka Pohoda v Evropo – romanja iz Škofje Loke h Gospe Sveti, ki ga je posnel SAZU kot simbolično dejanje.

V Župniji Stara Loka je bila organizatorka pletenja vencev za birme, zlate maše in druge priložnosti, organizatorka pogostitev na prireditvah v Crngrobu. Skupaj z župnijo je v okviru PD Sotočje organizirala šel romanje na Šmarno goro, k Sv. Florijanu, Starološkega romarja. Bila je prostovoljka pri vsakoletni dobrodelni akciji »Manj svečk za manj grobov«, katere cilj je pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo zdaj, v času življenja, da je njihovo življenje bolj kakovostno. Kot dolgoletna krvodajalka je kri darovala več kot 30-krat. Udeleževala se je planinskih pohodniških tur v tujini.

Bila je dejavna članica Športnega društva Partizan oziroma tekaške skupine, s katero je trenirala dvakrat tedensko in se udeleževala tekmovanj na 10 kilometrov, tudi Teka štirih mostov. Kot sopranistka je sodelovala pri pevski skupini Blegaške sinice v okviru Društva podeželskih žena Poljane. Na prireditvah se je velikokrat oblekla v gorenjsko narodno nošo, ki sta jo naredili skupaj s sestro. Kljub številnim dejavnostim ji ni zmanjkalo časa za vrtnarjenje in varovanje vnukov, kadar so jo potrebovali. Najbolj pa jih je razveselila z domačimi piškoti, jabolčno pito in »štrudlom«.

Bila je še članica pri številnih drugih društvih, denimo Društvu diabetikov, Kulturno-zgodovinskem društvu Lonka, Gibanju za življenje, Društvu upokojencev, Univerzi DU, Društvu prijateljev Svete dežele. Bila je tudi botra dvema otrokoma v Etiopiji, podpornica Slovenske karitas, Rdečega križa, Krščanskega bratstva invalidov … S svojim vestnim delom, zagnanostjo in nenazadnje tako široko razvejano aktivnostjo je veliko pripomogla k prepoznavnosti občine Škofja Loka in pri ohranjanju zgodovinskega pomena naše tradicije. Občina Škofja Loka se ji je pred mesecem dni zahvalila z zlatim grbom. Aplavz navzočih ni in ni pojenjal …

Naj pokojna Jožica Žnidaršič počiva v miru, vsem njenim svojcem pa iskreno sožalje.

Vir in foto: Občina Škofja Loka

Povzel: Janez Porenta