Iz Muzejskega društva Škofja Loka so sporočili žalostno vest, da je po hudi bolezni v 64. letu starosti umrl njihov dolgoletni član in zvesti obiskovalec njihovih dogodkov Cene Božnar, mnogim Ločanom in tudi širše poznan zlasti kot strasten zbiralec in restavrator starih predmetov. Od njega se bodo poslovili v sredo, 15. novembra 2023. Ob 14. uri bo pogrebna maša v loški župnijski cerkvi sv. Jakoba, ob 15. uri pa zadnje slovo na Mestnem pokopališču Škofja Loka.
Cene Božnar je bil doma iz Puštala, kjer je v domači hiši že kot otrok začel zbiranje starin, zadnja leta pa je živel v župnišču v Žabnici, kjer si je tudi uredil delavnico in manjši muzej. Bil je resničen varuh in skrbnik kulturne dediščine, ki je svojo ljubezen do starin živel kot zastonjsko poslanstvo. V svojem domu je vsakogar sprejel z veliko topline in njemu lastno prijaznostjo.
Foto: Saša Ambrožič
Na portalu Kamra – digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin so predlani zapisali, da je Cene Božnar, ljubitelj starin iz Škofje Loke, že od najzgodnejših let zbiral stare predmete z različnih področij človekovega življenja in dela. Želel si je, da bi iz te zbirke nastal pravi muzej, ki bi ohranjal našo kulturno dediščino.
Poleg zbirateljstva se je debela tri desetletja ukvarjal tudi z restavratorstvom in tako stare predmete reševal propada in pozabe. Od leta 1974 je bil tudi član Muzejskega društva Škofja Loka. Ker je bil velik bibliofil, je imel doma tudi knjižnico s približno 5000 enotami gradiva, ponosen je bil zlasti na svojo zbirko Biblij in domoznansko literaturo.
Prve predmete, ki so bili last njegovih prednikov, je našel v domači hiši v Puštalu. Ko se je razvedelo, da zbira starine, so mu mnogi prinašali »odsluženi« material, ki ga je bilo škoda zavreči. Več predmetov je kupil tudi na bolšjem trgu ali spletu. Znanje iz restavriranja je pridobival sproti z lastnim študijem in poizvedovanjem pri strokovnjakih.
Foto: Aleksander Igličar
V njegovi zbirki so predmeti, ki so jih uporabljali v kuhinji (velnice, zajemalke, kavni mlinčki, posodje, kuhalniki, kuhinjska tehtnica z utežmi), v vsakdanjem življenju (ure, svetilke, likalniki), obrtniško in kmečko orodje, pohištvo in detajli stavb, tehnični predmeti (radijski in televizijski sprejemniki, telefoni, kalkulatorji, pisalni stroji).
Božnarjeva zbirka vsebuje tudi osebne predmete sorodnikov in ljudi iz loške okolice, različne nabožne predmete ter predmete iz 1. in 2. svetovne vojne. V njegovi zbirki so tudi zvezki in pripomočki, ki so jih nekoč učenci uporabljali v šoli: Prvo berilo, ki je izšlo leta 1963, različni zvezki, lesene peresnice, besedna stavnica in tintniki.
Foto: Saša Ambrožič
V zbirki je imel tudi več predmetov, povezanih s škofjeloško tovarno klobukov Šešir, ki je delovala med letoma 1921 in 2016, v njej pa je bilo zaposlenih več Cenetovih družinskih članov (starša, stara mama, teta in stric), zato si je prizadeval pridobiti čim več predmetov iz tovarne. Stečajni upravitelj ga je napotil na dražbo in tam je zlicitiral več stvari.
Knjige je začel zbirati že pred vstopom v šolo, zanje ga je navdušila stara mama Angela, naročnica Loških razgledov. Zlasti so ga privlačili mamini stari molitveniki. Do številke 2800 je knjige vpisoval tudi v inventarno knjigo. Posebno skrb je namenjal domoznanski literaturi. Več loških časopisov je ob koncu vsakega leta skrbno zvezal (Loški utrip, Ločanka, Mi o sebi, Farni list). Njegova zbirka Biblij obsega nad 130 različnih izdaj v različnih jezikih, ki jih je konec leta 2020 razstavil v cerkvi v Žabnici.
Naj pokojni počiva v miru in naj mu bo lahka slovenska zemlja, njegovim sorodnikom in bližnjim pa izrekam iskreno sožalje!
Vir: Muzejsko društvo Škofja Loka in Kamra
Foto: Muzejsko društvo Škofja Loka
Povzel: Janez Porenta
