Le malo pred dopolnjenim 70. letom starosti se je poslovila ugledna Ločanka Aleksandra Hoivik (4. 8. 1953 – 29. 6. 2023), članica prve slovenske skupščine, poslanka Zelenih Slovenije in soustanoviteljica Demosa v Škofji Loki, tudi prizadevna članica Krajevne skupnosti Stara Loka-Podlubnik.
V njenem življenjepisu na spletni strani Občine Škofja Loka je zapisano:
»Rodila se je kot Aleksandra Pretnar, bila vedno pozitivno naravnana, socialno in okoljsko čuteča in angažirana ženska. Krasil jo je tudi izjemen čut za pravičnost in civilni pogum. Zanimala so jo družbena vprašanja, zato je za študij izbrala sociologijo in postala univerzitetna diplomirana sociologinja.
Iz Gorenje vasi se je preselila v Škofjo Loko in poučevala na tedanji srednji lesarski šoli. To je bil že čas novih demokratičnih družbenih gibanj in pomladnih političnih vrenj, ki se jim je pridružila med prvimi. Kot članica Zelenih Slovenije je 3. decembra 1989 sodelovala na ustanovni skupščini občinskega Demosa, ki je postal prvi občinski Demos v Sloveniji.
Aprila 1990 je sodelovala na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji in bila na listi Zelenih Slovenije izvoljena kot delegatka (poslanka) v Družbenopolitičnem zboru skupščine RS. S tem je med letoma 1990 in 1992 postala dejavna udeleženka osamosvojitvenih in demokratičnih procesov.
Čas razglasitve samostojnosti države, osamosvojitvena vojna in izgradnja demokratičnih inštitucij so ji predstavljali formativno obdobje. Po letu 1992 je bila zaposlena na Ministrstvu za notranje zadeve in se z vso predanostjo posvečala azilni problematiki in zagotavljanju boljših razmer za prosilce za azil.
Aktivno je delovala tudi v Krajevni skupnosti Stara Loka-Podlubnik. V lanskih »Loških razgledih« (68/2021) je objavila svoje spomine in pričevanje o osamosvojitvenih časih Slovenije, bila pa je tudi slavnostna govornica ob lanski občinski prireditvi ob dnevu državnosti.
Tam je znova poudarila veselje in zadovoljstvo, da je bila v letih 1990–1992 delegatka Zelenih Slovenije in Demosa ter da je bila lahko zraven, ko smo se odločili za samostojno pot. Po njenem bi se lahko obrnilo drugače, kot se je zgodilo Kataloncem. Osamosvojitveno vojno je povezala z zdajšnjo v Ukrajini in dejala, da je treba Ukrajini stati ob strani, saj je braniti svoje ozemlje pravica in dolžnost vsake suverene države.
‘Slovenke in Slovenci na začudenje sosedov nismo bežali v za nas pripravljene sprejemne centre v tujini, temveč smo ostali doma, trdno odločeni, da ubranimo svoje hiše, s krediti kupljena stanovanja, že pred službo zorana polja, nedokončane raziskave. Saj to je bila in je naša domovina, za katero smo si želeli tudi svojo neodvisno državo,’ je poudarila Hoivikova.
Slavnostni govor je zaključila z besedami: ‘Ob prazniku naše države želim vsem sodržavljanom svobodo, ki naj omogoča razvoj, kvalitativno rast, morda tudi na račun kvantitete potrošnje. Nadalje ustvarjalnost, humanost in veselje do življenja. Ponosni na svojo državo, ki je nima vsak narod, praznujmo dan državnosti in izobesimo slovensko zastavo,’« je še zapisano v njenem življenjepisu.
Tudi njen sin Andrej Hoivik je šel po njenih stopinjah in je danes poslanec opozicijske SDS v Državnem zboru. Pred časom mi je Andrej v pogovoru zaupal, da mu je mati absolutno za zgled, učila ga je politične kulture, občasno sta se popolnoma strinjala v stališčih, občasno pa sta tudi treščila, tedaj je imel doma »še neke vrste opozicijo, ki mi oponira ali nasprotuje«. Ga je pa tudi velikokrat pohvalila.
Naj bo pokojni Aleksandri Hoivik, ki so jo k večnemu počitku položili v torek na starološkem pokopališču, lahka slovenska zemlja, vsem njenim najbližjim pa iskreno sožalje ob izgubi!
Vir: Občina Škofja Loka
Foto: Denys Shay
Povzel in dopolnil: Janez Porenta
