Avtor prispevka je Stanislav Jesenovec. (Mnenja gostujočih avtorjev ne odražajo nujno mnenja uredništva.)

Ljubiteljske glasbene skupine pogosto tožijo, da jim občila namenjajo premalo prostora ali časa. V tem se strinjam z njimi, a očitno bodo morale tudi one spremeniti nekatere svoje navade. Nedavno me je vodja FS Sava Kranj v trgovini vprašal, ali bom šel naslednji večer na 30. novoletni koncert ob praznovanju 100-letnice tamburanja v KUD »Janko Krmelj« Reteče-Gorenja vas. Vprašanje me je presenetilo in odgovoril sem mu, da za ta slavnostni nastop ne vem in da hodim samo na tiste, na katere sem kot novinar tudi povabljen. Ob taki obletnici, kot so jo praznovali Retečani, pa bi morali premisliti, koga bodo povabili tudi pisno. Če so to spregledali ob 30-obletnici sodelovanja z njimi, bi sedaj lahko popravili ta spodrsljaj. Zakaj?

Oktobra 1969. leta so lahko bralci Dnevnika brali 180 vrstic dolg pogovor s Francem Rantom iz Reteč pri Škofji Loki, ki je skupino dvajsetih mladincev in mladink tretje leto učil igranja na tri bisernice, dve kontrašici, štiri prve brače, tri druge brače, dva tretja brača, eno prvo bugarijo, tri druge bugarije ter dva berda. Skupaj je beležil že dvajset let tovrstnega sodelovanja v KUD »Janko Krmelj« Reteče oziroma s tamburaškim orkestrom. Prispevek je nosil naslov »Čakajo na vabila za nastope«.

Sogovornik je to potrebo obrazložil z besedami, da bi vsekakor želeli več nastopati in da ta želja ne temelji na želji po zaslužku, temveč na dejstvu, da mladi veliko raje in pridneje vadijo, če vedo, da bodo nastopali. V Folklorni skupini SAVA v Kranju so prav takrat iskali tako glasbeno skupino. Vsestransko delavnemu Francu Rantu in njegovim skromnim, a marljivim varovancem se je torej uresničilo upanje. Očitno je bil to odločilen prispevek za obstoj reteških ljubiteljskih glasbenikov. Njim sem potem namenil še obilo pisanih in zvočnih prispevkov. Zato bi ob občinskih in drugih uradnikih seveda morali pomisliti, da se nekateri funkcionarji menjajo, novinarji pa ostanejo, in da se nanje ob takem dogodku ne sme pozabiti.

Na nedavnem nastopu ob Stražiškem kulturnem tednu je nastopajoča skupina iz Reteč delovala prijetno za uho in oko. FOTO: Zvone Gantar

Ob 80-letnici tamburanja v KUD »Janko Krmelj« Reteče-Gorenja vas so Tamburaške skupine »BISERNICA« Reteče: Francljevi veterani, kasetni veterani, Juretovi študenti, srednješolci in osnovnošolci pripravili pod vodstvom Jurija Križaja in Janeza Kermelja, skupaj s Savinimi folkloristi in pevci, več kot tri ure dolg slavnostni program. Pohvalili so se, da so od januarja 1970. do decembra 2002. leta našteli skupaj kar 1546 samostojnih nastopov ter nastopov s folklornimi ali pevskimi skupinami. Od tega prav s FS Sava 697 posamičnih nastopov. Tudi na dvainštiridesetih turnejah po Italiji, Makedoniji, Španiji, Kanarskih otokih, Franciji, Belgiji, Nemčiji, Danski, Poljski, Češki, Angliji, Libiji, Turčiji, Ukrajini, Kanadi, Braziliji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori.

V vseh letih obstoja tamburaških skupin v Retečah se je igranja na različna glasbila naučilo kar 260 domačinov. Trenutno imajo tri aktivne samostojne skupine. Veteranov je enajst, prav toliko študentov, eden manj je v srednješolski skupini, osnovnošolcev (5. in 8. razred) pa osem.

Ker je med reteškimi ljubiteljskimi glasbeniki očitno tudi nekaj študentov, upam, da bo vsaj nekdo od njih proučil tudi njihovo sodelovanje z ljudmi, ki želijo o njihovem delu pisati in govoriti v občilih, in dojel, da je z njimi potrebno ves čas spoštljivo ravnati, tudi, ko jim gre najbolje oziroma ko se podeljujejo priznanja.

Izgovor, da so o dogodku obveščali prek medijev, je vsekakor premalo premišljen.

_ _ _ _ _

O nastopu ob 100. obletnici pa mi je Zvone Gantar sporočil: »Ob sinočnjem aplavdiranju in poslušanju zgodovine delovanja tamburašev Bisernica sem se spomnil tudi na tebe, spoštovani Stanislav. V Retečah je potekala prireditev oz. praznovanje stote obletnice njihovega delovanja. Spomnil sem se, da sva nekajkrat govorila o tvojem pisanju o tamburaših Bisernica že pred 50 leti. Imeli so pester in zanimiv koncert pred polno dvorano. S spoštovanjem, Zvone Gantar.«

Besedilo: Stanislav Jesenovec