Oglasila se mi je bralka Mojca s fotografijo brezbrižnega in mačehovskega odnosa do okolja v Škofji Loki, pripisano besedilo pa v nadaljevanju objavljam v celoti. Bralki se zahvaljujem za poslano v upanju, da čistilne akcije, ki tako plemenito spodbujajo prostovoljstvo v naši občini, niso zaman.
»Pošiljam vam fotografijo vhoda včasih največjega trgovca v Škofji Loki. Človek je brez besed. Smo sploh še ljudje? Nič kaj bolj vzpodbudna ni pešpot ali kolesarska pot oziroma travnati rob te poti od Trate do Škofje Loke. Menim, da bi postavitev kakšnega koša za smeti ob poti vsaj koga vzpodbudila, da bi smeti namesto na tla vrgel v koš. Da pa sploh ne omenjam odvrženih zaščitnih mask za enkratno uporabo, ki se valjajo vsepovsod, le tam jih ni, kjer bi morale biti. Škofja Loka je prelepo mesto, vendar le iz ptičje perspektive, ko mesto slikamo z dronom. Po tleh pa je zelo, zelo grdo. Škoda,« je ob fotografiji poslala bralka Mojca.
Foto: bralka Mojca
Avtor: Janez Porenta
