Sterlet je avtohtona riba porečja Donave in pomemben indikator zdravja življenjskih okolij, vendar njegove populacije upadajo zaradi prelovljanja in izgube stanišč. Slovenija se je zdaj pridružila Avstriji in Madžarski v prizadevanjih za vzpostavitev vzrejenih postaj, s katerimi bi to majhno vrsto sterleta rešili pred izumrtjem.
Prva vzrejska postaja v Sloveniji, namenjena ponovni naselitvi sterleta, ene izmed najbolj ogroženih ribjih vrst, je odprta ob reki Muri na severovzhodu države.
V njej so nameščeni nekaj tisoč mladičev sterleta, ki jih bo v prihodnjih letih postopoma izpustili v reko. Cilj je do leta 2030 vzpostaviti stabilno populacijo sterleta na tem območju.
Vzrejna postaja je nastala v okviru mednarodnega projekta LIFE-Boat 4 Sturgeon, katerega cilj je preprečiti izumrtje preostalih štirih vrst sturgeon v porečju Donave. Podobne vzrejne postaje že obstajajo v Avstriji in na Madžarskem.
Po besedah Polone Pengal z inštituta Revivo, slovenskega partnerja v projektu, predstavlja ta vzrejna postaja velik korak za Slovenijo, saj jo postavlja na raven z drugimi državami, ki izvajajo projekte o ohranjanju narave in ponovnem uvajanju vrst na robu izumrtja.
Prva vzrejska postaja za sterleta v Sloveniji se odpira na območju Apač. Fotografija: Vida Toš/STA
Sterlet ima ključno vlogo v rečnem ekosistemu in velja za pomemben kazalnik zdravja reke. Njegov ponovni uvod bo pripomogel k ponovni vzpostavitvi ravnotežja med vrstami v Muri, je pojasnila Pengal.
Ribe so bile v preteklosti večkrat izpuščene v reko, vključno s tistim marcem, ko so to storili učenci osnovnih šol v Gornji Radgoni in Apač, da bi obeležili svetovni dan vode. Ti sterleti so bili vzrejeni v šolskih akvarijih v okviru projekta, namenjenega ozaveščanju o pomenu naravovarstva.
Znano kot “murski zmaj” lokalnemu prebivalstvu, se sterlet šteje za živ fosil, saj izhaja iz obdobja triasa, ki se je začelo pred približno 252 milijoni let in trajalo približno 50 milijonov let. To pomeni, da projekt vzrejne postaje rešuje ribjo vrsto, ki obstaja že od časov dinozavrov.
Postaja se nahaja na območju Apač in uporablja vodo reke Mure, kar ribi omogoča, da si zapomni kemične lastnosti vode in prepozna reko kot svoj izvirni ekosistem. Ko dosežejo zrelost, se ribe vračajo v svojo izvirno reko, da se razmnožijo, saj jo dojemajo kot varno okolje za preživetje mladih.
