Slovenska vlada je zavrnila imenovanje Tanje Fajon, bivše zunanje ministrice, na položaj posebne predstavnice Evropske unije za regijo Sahel v Afriki, pri čemer navaja domnevne kršitve pri postopku imenovanja doma.
Fajon, ki je do prevzema oblasti s strani sredini-desničarske vlade, ki jo vodi dolgoletni Janez Janša, opravljala položaj zunanje ministrice, je bila sprva napovedana za imenovanje na to novo mesto s strani držav članic EU v začetku julija, potem ko jo je predlagal šef zunanje politike EU, Kaja Kallas.
Vendar pa je bilo njeno imenovanje tistega trenutka umaknjeno z dnevnega reda, neuradno zaradi nasprotovanja Slovenije. 20. julija je Fajon novinarjem sporočila, da je Kallas zaradi pritiska slovenske vlade in Evropske ljudske stranke (EPP), največje politične skupine v Evropskem parlamentu, ki vključuje tudi Demokratsko stranko (SDS), umaknila njeno imenovanje.
Še nekaj ur pred tem je predsednik vlade Janez Janša na X zapisal, da je zgodba o imenovanju Fajon končana. To je sledilo poročilu Ministrstva za zunanje zadeve vladi nekaj dni pred tem, da je veljavnost postopka imenovanja vprašljiva, saj njeno imenovanje ni bilo potrjeno s strani odhajajoče vlade, temveč s strani generalnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve, ki je bil Fajonov podrejen.
Trenutni minister trdi, da gre za resne kršitve
Fajonova naslednica, zunanja ministrica Tone Kajzer, je potrdila, da je 17. julija obvestil Kallas in ustrezne ministre držav EU, da ministrstvo meni, da postopek izbire ne izpolnjuje načel integritete in preglednosti ter da Fajon nima podpore slovenske vlade za imenovanje.
Omenil je „resne kršitve“ v postopku imenovanja, zanikal Fajonino trditev, da ga je o svoji kandidaturi obvestila, ko jo je prevzela kot ministrico.
Dejal je, da postopek imenovanja ni imel pravne podlage in ni temeljil na strategiji, po kateri je Slovenija v prejšnji vladi več kot šestkrat povečala sredstva za regijo Sahel, kar bi, po Kajzerjevem mnenju, „lahko ustvarilo vtis, da je celotna situacija bila izrabljena za osebno korist“.
Fajon meni, da se ugled Slovenije močno poškodoval
Fajon je vztrajala, da je bil postopek potekal transparentno in zakonito ter v enaki meri kot prejšnje prijave na podobne položaje, za katere je po njenem mnenju veljalo, da so bile vložene brez podpore vlade.
Omenila je, da je Kajzerjeva trditev, da ga o svoji kandidaturi ni obvestila, laž. Ko ji je to povedal na dan, ko je prevzel ministrstvo v začetku junija, ji je obljubil, da bo njeno kandidaturo aktivno podprl, in ji čestital, ko je Kallas obvestila držav članice o njeni izbiri.
Fajon meni, da se je „ugled Slovenije močno poškodoval“ kot posledica tega. Boji se, da bo Slovenija po „tem spodrsljaju“ nekaj časa izgubila priložnost za zasedbo visokega položaja v EU.
Predsednica ostro kritizira vlado
Kot odziv na razplet dogodkov je predsednica Nataša Pirc Musar izrazila razočaranje nad ravnanjem vlade. Poudarila je, da bi umik imenovanja „mogoče pomenil majhno zmago določene politične frakcije, hkrati pa velik poraz za državo“.
„Zavrtnitev potrditve pomeni, da politična pripadnost pri kandidatih za položaje v mednarodnih institucijah prevzame več pomena kot izkušnje in znanje,“ je dejala.
Kot predsednica je ponovila, da je bil umik imenovanja tudi izguba za Slovenijo, podobno kot je bilo v prejšnjem mandatu, ko je bil center-left blok v vladi. Socialni demokrati, Fajonova stranka, so blokado imenovanja označili za dejanje „političnega revanšizma“.
Levica je izpostavila, da bi se to moralo obravnavati kot opomnik „kadarkoli se vprašamo, zakaj ima Slovenija v svetu tako zanemarljiv vpliv in zakaj Hrvaška v EU uživa neprimerno večji pomen in vpliv, kljub temu da je pridružitev EU dosegla kasneje“.
Največja opozicijska stranka, Gibanje Svoboda, je delila isti občutek, dodala pa je: „Če želimo imeti vpliv na svetu, moramo podpreti vse kandidate.“
Medtem je Romana Tomc, član Evropskega parlamenta iz vrst SDS, ki spada v EPP, dejala, da je „pomembno imeti podporo in zaveznike v EPP“, medtem ko ji šef njene stranke, predsednik vlade Janez Janša, poudaril, da so države članice EU pozvale k predložitvi kandidata za predstavnika Sahela pod prejšnjo vlado, ki ni predlagala Fajon, zato imenovanje ni bilo veljavno.
Evropska služba za zunanje zadeve, ki jo vodi Kallas, se do tega dogodka ni želela opredeliti, vendar neuradni viri navajajo, da je Kallas izbrala novega kandidata, dansko diplomatko Birgitte Nygaard Markussen, za položaj na Sahelu.
