Letošnje leto je za Osnovno šolo Škofja Loka-Mesto še posebej pomembno, saj šola praznuje častitljivih 90 let obstoja. Že vrsto let – kaj let, desetletij! – je zaščitni znak šole tudi glasilo »Loška medla« in tudi v jubilejnem letu nanjo niso pozabili. Poimenovali so jo »Šola včeraj – danes – jutri«.
Prav danes je nova Loška medla tudi uradno izšla, od četrtka pa bo po ceni 4 € na voljo za nakup. Takole sta ob tej priložnosti zapisali Andreja Hafner in Ema Koplan, na šoli odgovorni za izid glasila:
»Ob praznovanju 90-letnice šole smo si zadali, da bomo letos izpeljali 9 dogodkov za 9 desetletij obstoja naše zgradbe. Prva dva dogodka sta že za nami, zato je čas, da vam predstavimo tretjega.
V šolski knjižnici že ves marec poteka razstava Loških medel preteklih let, zgodb razredov, pesniških zbirk nadarjenih učencev in glasil ter publikacij, ki so nastajale ob različnih priložnostih. Pri raziskovanju smo s pomočjo naše knjižničarke Mateje Gartner odkrili prvo glasilo, imenovano Podlubniške iskrice, ki je izšlo v šolskem letu 1959/60. Po obnovi šolske zgradbe leta 1985, ko smo postali samostojna OŠ Petra Kavčiča, pa je izšla prva številka Loške medle, ki odtlej večinoma izhaja vsako leto.
Tudi ob jubilejnem letu nanjo nismo pozabili. Ob tej priložnosti smo se posvetili šolanju in dali glasilu pomenljiv naslov Šola včeraj – danes – jutri. Učenci so raziskovali, kako so se šolali njihovi starši in stari starši v preteklosti, kakšno je današnje učno okolje in kako si ‘hišo učenosti’ predstavljajo v prihodnosti. V njem lahko preberemo tudi, kako učenci razmišljajo o šolanju na daljavo, s katerim so se srečali v preteklih dveh letih, in kako (je) poteka(lo) šolanje izven naših meja.
Šola pa je brez duše, če v njej ne soustvarjamo vsi, ki dnevno vstopamo vanjo (učenci, učitelji, ravnatelj s pomočnikoma, tehnično osebje, svetovalna služba, kuharice, hišniki, čistilke …). Zato smo k sodelovanju povabili tudi nekatere nekdanje in sedanje zaposlene, ki so z nami delili svoje spomine oziroma vtise.
Nastalo je bogato šolsko glasilo, polno lepih spominov, ki bodo ostali zapisani kot dragocena dediščina našim nadaljnjim rodovom. Vse zanimive literarne prispevke bogatijo prisrčne in čudovite ilustracije naših osnovnošolcev.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi vsem donatorjem, ki ste s svojimi prispevki podprli izid letošnje jubilejne Loške medle.«
Čestitke vsem vpletenim ob izidu in spodbuda mladim novinarskim peresom tudi za nadaljnje pisanje, ob koncu pa objavljam še zapis nekdanjega dolgoletnega ravnatelja šole (od 1974 do 1997) Jožeta Peternela, ki je zgodovino slavljenke strnil v pesem.
Ob devetdesetletnici šole
Devet dekad je minilo,
ko se slavje je godilo,
Loka se je veselila,
novo šolo je dobila.
Rekli so ji kar palača,
kar se proslaviti splača,
naj bo lep na njo pogled,
naj učencem bo za zgled.
Uspešno vojno je prestala
in svobodo dočakala,
ker uka želja je velika,
mnoge prostor v njej zamika.
Potreba po gimnaziji,
z leta v leto bolj zori,
zato so šolo dozidali
in nove ji prostore dali.
Tudi vajeniška šola
nima svojega prostora,
zato zgradili so prizidek,
za šolarje, ne za počitek.
Ta šola udarec nov dobi,
pred njo Nama se zgodi
in zakrije lep pogled,
kar akterjem ni za zgled.
Število šolarjev se veča,
nastaja že kar prava gneča,
treba nekaj bo storiti,
šole nove še zgraditi.
Ločani so tako sklenili,
s prispevkom vseh bomo gradili,
osnovna šola v Podlubniku,
bila je prva na vidiku.
Prostori stare lepotice,
ki Nama ji zakriva lice,
tako tesni so postali,
da so komaj še zdržali.
Pouka kar izmene tri,
so povzročali skrbi,
a na Podnu nova šola
rešila jih je glavobola.
Poleg šole športna hala,
mnogo je prostora dala,
za telesno okrepitev
in za športno poživitev.
Sprostili so se vsi prostori
v dvakrat dozidani šoli,
čakala jo je obnova,
da bo končno zopet nova.
Nastale nove so skrbi,
kako naj se pouk vrši,
da graditelj bo uspel
in pouk v njej ne bo trpel.
Obnova uspešna je bila,
v treh fazah je potekala,
smo gradnji se prilagodili,
oddelke sem in tja selili.
A, končno le prišel je čas,
uslišan želja je glas,
zdaj šola obnovljena,
v njej le ena bo izmena.
Ko končana je obnova,
je ta šola skoraj nova,
obdržala je le obraz,
ki nje lepote je dokaz.
Močno povezan sem s to šolo,
ki mi dajala je oporo,
v njej sem gimnazijo končal
in nato še služboval.
Zato spominov je neštetih,
vrstijo se iz leta v leto,
od osem let gimnazije
in službe vse do penzije.
Naj šola le namenu služi,
naj je nasilje ne okuži,
le dobro naj se v njej godi,
še mnogo let uspešnih dni.
Vzgoja, izobraževanje,
učencev vseh napredovanje,
naj osnovno bo vodilo,
da uspehov bo obilo.
Vir in foto: OŠ Škofja Loka-Mesto
Povzel: Janez Porenta
