Občina Škofja Loka, Loški muzej, Društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Sožitje Škofja Loka in Razvojna agencija Sora so v okviru projekta »Sožitje na grajskem vrtu« uredili grajski zeliščni vrt začimbnic in dišavnic, na katerem bodo potekali programi za večjo socialno vključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju.

»Celovita ureditev grajskega zeliščno-aromatičnega vrta je bila v celoti izvedena po sprejetem konservatorskem načrtu Restavratorskega centra ZVKDS kot konservatorsko-restavratorski projekt zaprtega grajskega vrta na Loškem gradu. Ker se grajski zeliščni vrt nahaja na območju varovane kulturne dediščine, smo ga obnovili z uporabo tradicionalnih znanj, tehnologij in postopkov gradnje in prenove, ohranjali in reciklirali pa smo tudi lokalna naravna gradiva.

Avtentični lokalni materiali

Tako smo v tradicionalni tehniki suhozida obnovili oporni zid. Po sanaciji zidu je bila izvedena celovita obnova vrtnih površin in gredic, ki je sledila tradicionalnim ureditvenim hortikulturnim zasnovam. V celoti smo uredili tudi vrtno opremo. Za izdelavo dela vrtne opreme (podstavke) smo uporabili avtentične lokalne materiale (kamnite bloke oziroma ostanke obdelanih kamnov), ki so bili na razpolago na lokaciji. Na novo pa smo izdelali in postavili posebno informacijsko tablo.

Občutek odgovornosti in samozavesti

Obnovljen grajski zeliščni vrt je lepa obogatitev grajskega prostora, obenem pa predstavlja osnovo za začetek izvajanja programa za večjo socialno vključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju. Društvo Sožitje je v sodelovanju z vrtnarskim strokovnjakom iz podjetja Prunus+ pripravilo program zasaditve in vzdrževanja zelišč in dišavnic ter dejavnosti, ki jih na zeliščno-aromatičnem vrtu lahko opravljajo varovanci Sožitja, ki naj bi z delom na vrtu pridobili osnovno znanje vrtnarstva, delovne izkušnje ter občutek odgovornosti in samozavesti ob zavedanju, da s svojim delom pripomorejo k boljši lokalni skupnosti.

Vzgoja trenda zdravega načina prehranjevanja

Zeliščni vrt naj bi skozi leta rasel, se razvijal in spodbujal razvoj novih sorodnih vsebin. Hkrati je projekt mišljen kot stičišče za medpredmetno povezovanje in sodelovanje različnih deležnikov. Stremimo tudi k vzgoji novega trenda zdravega načina prehranjevanja in z naravo povezanega življenja. Zeliščni vrt predstavlja pomemben delovno-učni pripomoček za vsakogar. Izbor oziroma zasaditev dišavnic se bosta lahko spreminjala glede na trenutne potrebe in na nova znanja o uporabi zelišč.

Najprej materina dušica

Varovanci Društva Sožitje so na grajskem vrtu začeli delati junija in pod budnim očesom mentorja vrtnarja v gredice najprej posadili materino dušico. Z izvajanjem programa na opazni, lepo urejeni in dostopni javni površini ter njegovo promocijo želimo pripomoči k ozaveščanju lokalne skupnosti o sposobnostih oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovi vključenosti v lokalno okolje.

(G)rajski vrt

Gre torej za odprt, rastoč, vključujoč (inkluzivni) javni prostor, pravi (g)rajski vrt, ki s svojo krajinsko ureditvijo ohranja kulturno dediščino in izročilo nekdanjega grajskega oziroma samostanskega vrta in katerega vzpostavitev bo hkrati omogočala druženje, sodelovanje in aktivno participacijo pri njegovem obdelovanju, vzdrževanju in rasti. Pri skupn(ostn)i rasti vseh nas,« je zapisano v sporočilu za javnost, pod katerega sta se podpisala Barbara Pokorn (Oddelek za okolje in prostor) in Jernej Tavčar z Občine Škofja Loka.

Foto: FB Sožitje Škofja Loka

Vir: Občina Škofja Loka

Povzel: Janez Porenta