Dr. Aleksandra Kornhauser Frazer je zagotovo največja in mednarodno najbolj uveljavljena, priznana in spoštovana še živeča Škofjeločanka. Septembra je vrhunska kemičarka in pedagoginja, ki jo upravičeno označujejo celo za doslej mednarodno najbolj priznano slovensko znanstvenico (tudi po številu prejetih nagrad za svoje delo), dopolnila že častitljivih 92 let, kar pa ni bila niti najmanjša ovira, da ne bi izdala avtobiografije z naslovom »Poti in srečanja«.

Dr. Kornhauserjeva je šla iz Škofje Loke trikrat okoli sveta, z učiteljskega tečaja pa na najprestižnejše univerze in v vodenje vrhunskih projektov na vseh celinah. Prihodnji torek, 15. januarja 2019, bo vnovič doma! V Sokolskem domu bo namreč ob 18. uri potekala predstavitev njene avtobiografske knjige, ki je novembra lani na 416 straneh izšla pri založbi Modrijan.

Del nedavnega intervjuja s spoštovano Ločanko v reviji OnaPlus si lahko preberete TUKAJ, iz Modrijanove spletne trgovine pa jemljem odlomek iz avtobiografije:

»Pač pa me ni bilo sram prijeti za kakršnokoli delo, da bi zaslužila kak fičnik in ga nesla mami. V tem sem bila kar podjetna. Moja prva »zaposlitev« že pri osmih letih je bila dobava sirotke. V Škofji Loki je delovala mlekarna, ki je ob nedeljah zjutraj spustila odpadno sirotko v ogromen sod v kleti. Okoliški kmetje so že zjutraj čakali z vozovi, polnimi praznih sodov, ter jih, ko je sirotka pritekla, polnili z velikimi kantami. Od sosede sem si sposodila voziček, za katerega sem ji vsakokrat »plačala« pol kante sirotke. Nanj sem naložila dve težki kanti, ki sem ju dobila za inštrukcije kmetovega prvošolčka, ki mu je žoga pomenila veliko več kot prvi abecednik. Doma sem pobrala vedro, s katerim sem se potem vsako nedeljo prerivala med kmeti in zajemala sirotko, polni kanti pa vozila sosedom, ki so imeli prašiče – takrat je redila po enega ali dva skoraj vsaka hiša na obrobju mesta. Res me je bilo sram, ko sem vlekla tisti voziček med nedeljsko oblečenimi sošolkami, ki so šle k maši, vendar sem tako vsako nedeljo zaslužila poldrugi dinar, kar je bilo tedaj dovolj za velik hlebec črnega kruha.«

Poklon in globoko spoštovanje cenjeni dr. Aleksandri Kornhauser Frazer!

Foto: Sokolski dom

Avtor: Janez Porenta