Besedilo: Peter Stražar, dr. med., spec. ginekologije (Ginekologija Stražar)

Človek je nenavadno bitje. Smo prvi na tem planetu, ki smo razvili načrtovanje za prihodnost, predvidevanje in močno družbeno organizacijo ter jezik. To nas loči od živali in to nas je ločilo od drugih človečnjakov pred nami.

A če govorimo o razlikah, je pomembna tudi ta, da mi živimo bistveno dlje od živali tudi po tem, ko zaključimo reproduktivno življenjsko dobo. To je po eni strani ključno za dolgo zdravo življenje. Človeka kakopak. Razložim.

Vsa živa bitja imajo namen predvsem prenesti gene na naslednjo generacijo. Imeti potomce. In večina živali tudi kmalu, ko tega ni več sposobna delati, neslavno propade. Tudi mi tako kot živali do starosti, ko naj bi imeli potomce (med 20. in 25. letom je ženska najbolj plodna), najbolj večamo mišično maso, jačamo kosti in se najhitreje učimo. Da bi imeli zdrave potomce in njih čim večje število …

A nekoč v preteklosti je pri človeku prišlo do podaljšanja življenjske dobe. To se je zgodilo pri homo erektusu (pokončni človek; prev.); prvi človečnjak, ki je tekel, ukrotil ogenj in postal pravi lovec. Prave razlage nimamo, a najverjetneje je prišlo do potrebe po varovanju potomcev medtem, ko so starši lovili živali in nabirali rastlinsko hrano. Tako sta nastala babica in dedek. V evoluciji človeka je to postala prednost za vrsto – varovanje otrok, saj sta starša tako lahko nabrala in nalovila več kalorij za rastočo mladino.

Za primer bom navedel slone, ki so tudi znani, da lahko živijo prek 65 let. Pri njih je normalno, da imajo slonice mladiče do 60. leta, opisi so tudi še pri 65. Kot zanimivost, mi živimo dlje od slonov, a ženske preidejo v menopavzo med 50. in 52. letom, plodnost pa našim ženam blazno začne upadati nekje po 43. letu starosti.

Tako pridemo do od 30 do 40 let več življenja kot naši dolgo živeči sesalski bratranci, ko nimamo več mladičev. A ker se narava pri nas ne trudi več, da bi bili močni in zdravi, da bi lahko imeli močne in zdrave potomce, se organizem spremeni. S tem se zelo poveča verjetnost za kronične bolezni. Povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, ortopedske težave, debelost, rak … vse se v obdobju po otrocih pojavlja znatno pogosteje. Vsi si nekako želimo ostati zdravi. In to je prava beseda. Ostati. Ker, da ostanemo, moramo delati na preventivi, da preprečimo nastanek bolezni. Kajti, ko se te že pojavijo, je večino zelo težko pozdraviti, z njimi moramo živeti. Vsekakor pa nam slabšajo kvaliteto življenja do zadnjega diha.

Kolumna odraža mnenje avtorja in ne nujno mnenje urednika Loških novic.