Besedilo: Peter Stražar, dr. med., spec. ginekologije (Ginekologija Stražar)
Laktat kot razgradni produkt glukoze v pogojih z manj kisika (anaerobno), kot na primer med visoko intenzivnim treningom v mišicah, so leta dolgo imeli za krivca, ki povzroča bolečine v tej mišici. Tako bolečino med treningom kot po njem (»musklfiber«) … Pa jo res?
Danes vemo, da bolečino med treningom povzroča vodikov ion, torej kislina. Bolečine po treningu pa mikro poškodbe mišic – mišičnih vlaken, kar posledično privede do otekline in prihoda vnetnih celic, da poškodovano tkivo odstranijo, da se nato lahko zgradi novo. Razgradni produkti in izločki vnetnih celic dražijo živčne končiče.
Kaj pa laktat? Večni krivec … Kaj dela on? Dejansko v mišici deluje kot pufer, torej zmanjšuje kislost, da lahko treniramo dlje. Treniramo ali pa bežimo pred levom … Letos sem izvedel še eno njegovo čudovito lastnost. Vpliva na naše ožilje, da to naredi več manjših žilic – arteriol, in s tem izboljša prekrvavitev. Njegova »čarobnost« pa se s tem ne konča. Vpliva nima le v dotični mišici, kjer je nastal, ampak tudi oddaljenih organih. Veliko je že podatkov, da zlasti dobro vpliva na možgane. Tudi v njih izboljšuje prekrvavitev. Kar nas privede do še ene zgodbe … Alzheimerjeve bolezni. Zgodnja demenca. Vsako leto testirajo kako novo zdravilo za to grozno bolezen …, a nobeno ne pride niti blizu po učinkovitosti kot fizična aktivnost.
Že dolgo se ve, da fizična aktivnost dobro vpliva na možgane. Sedaj vemo, zakaj. Nismo pa se prej zavedali, da je zanje boljša visoka intenzivnost kot aerobna vadba, saj slednja nikoli ne more privesti do tako visokih vrednosti laktata kot lahko anaerobna.
Očitno so imeli Grki prav, ko so govorili zdrav duh v zdravem telesu. Ne vem pa, ali so s tem mislili prav na možgane …
