[ZDRAVA KOLUMNA #40] Malo o spanju

Vam je prispevek všeč?

Besedilo: Peter Stražar, dr. med., spec. ginekologije (Ginekologija Stražar)

Kljub temu, da prespimo tako rekoč tretjino svojega življenja, je znanje o spanju še vedno precej uganka. Ve se sicer vedno več, a več vemo o posledicah motenj spanja, kot zakaj do njih pride.

Pomembno je, da se zavedamo, da spanje ni stanje, ko možgani počivajo po »napornem« budnem stanju. Možgani so vsekakor zelo aktivni med tem življenjskim opravilom, marsikateri del možganov celo bolj kot v budnem. Ob slikanju možganov med spanjem so ugotovili, da se tudi malenkostno krčijo in raztezajo. To naj bi pomagalo pri odplavljanju presnovkov, odpadnih snovi, torej pri »čiščenju podstrešja«. Pravijo, da se nam uravnava povezljivost med različnimi deli možganov, najbrž tudi urejanje spomina.

Dokazano je, da pomanjkanje spanja pomembno vpliva na razpoloženje, srčno-žilno zdravje, imunski sistem in zdravje možganov. Če prevedem v bolezni: depresijo, srčne in zlasti možganske kapi, demenco. Imunski sistem … zanimivo, da je dokazano več viroz le pri moških in ne tudi pri ženskah. A vsi vemo, da imajo ženske načeloma boljši imunski sistem. Na žalost zato tudi bistveno več avtoimunih bolezni …

Koliko potrebujemo, je večini kar jasno … odrasli med 18. in 64. letom starosti naj bi spali 7 – 9 ur dnevno, po 65. letu pa 7 – 8 ur. Premalo kot tudi preveč lahko vpliva na zdravje.

Vedno sem oboževal izjave ljudi, ki se hvalijo, da oni ne potrebujejo kaj dosti spanja. »Štiri ure je zame dovolj.« Super! Upam, da že varčuješ za starost, da ti bodo otroci lahko privoščili boljši dom za ostarele, ker boš najbrž hitro dementen. Glede na raziskovalce spanja je zaželeno, da imamo zadostno količino spanja vsaj 80 % dni. Občasno manj še nima vpliva. Vsaj dokazljivega ne.