Skupina znanstvenikov na Japonskem je razvila metodo, ki omogoča približno rekonstruiranje nekaterih podob, povezanih s sanjami, s pomočjo funkcionalne magnetne rezonance in umetne inteligence. Eksperiment odpira novo možnost za preučevanje aktivnosti možganov med spanjem.
Raziskavo, ki jo vodi Yukiyasu Kamitani v Laboratoriju za računalniško nevroznanost ATR v Kiotu, je uspela povezati vzorce možganske aktivnosti z vizualnimi kategorijami, ki so jih udeleženci opisali ob prebujanju.
Kako deluje tehnologija, ki rekonstruira sanje?
Raziskovalci so med spanjem zabeležili aktivnost možganov pri prostovoljcih s pomočjo funkcionalne magnetne rezonance. Ob zaznavi signalov, ki so povezani z vizualnimi področji, so udeležence prebudili, da takoj opišejo, kaj so videli.
Nato je umetna inteligenca te opise primerjala z zemljevidi, pridobljenimi med skeniranji. S tem postopkom kalibracije se je model naučil povezovati določene možganske signale z kategorijami, kot so osebe, predmeti, pokrajine in oblike.
Kako natančne so slike, ki jih generira umetna inteligenca?
Ta sistem se še ne more reproducirati sanj kot filmsko delo ali prikazati obrazov, ulic ali prizorov z vsemi detajli. Njegovi rezultati so abstraktne predstavitve, ki omogočajo prepoznavanje splošnih oblik in prostorskih odnosov, prisotnih v izkušnji.
Orodje se tudi ne more samodejno interpretirati vsake sanje. Potrebuje individualno kalibracijo in uporablja vnaprej naučene vzorce, zato njegove rekonstrukcije predstavljajo statistične približke aktivnosti možganov in ne natančen odtis tega, kar si je oseba zamislila.
Ali napredek ogroža zasebnost misli?
Možnost pretvarjanja možganskih signalov v vizualne predstavitve odpira vprašanja o zasebnosti misli. Čeprav tehnologija trenutno zahteva sodelovanje udeleženca, bi prihodnji razvoj lahko razširil zmožnost interpretacije bolj zapletenih možganskih vsebin.
Neuroznanstvenik Mark Stokes z Univerze v Oxfordu je izrazil mnenje, da ta razvoj “nas približuje k konceptu naprav, ki berejo sanje”. Poleg etičnih razprav raziskovalci menijo, da bi tehnika lahko pomagala pri preučevanju motenj, kot so posttravmatska stresna motnja, anksioznost in kognitivne motnje.
