Glasbena matica Ljubljana je decembra lani, na god sv. Miklavža kot darilo vsem mladim, na oder Linhartove dvorane v Cankarjevem domu postavila mladinsko opero Všeč si mi. V njej sodelujejo tudi Ločanke in Ločani, najstarejši med njimi je Matej Prevc, ki ni le pevec in igralec, ampak je bil tokrat tudi asistent žirije, sicer pa profesor latinščine na OŠ Ivana Groharja. V zboru pa so sodelovali tudi 17-letna Eva Hlebš, 16-letna Lucija in 14-letna Zala Maček ter 12-letna Manca in 10-letni Jan Novljan. Z njimi smo poklepetali ob vroči čokoladi.

Glasbo za opero je napisal skladatelj Damijan Močnik, libreto Milan Dekleva, režirala pa jo je Nana Milčinski. Všeč si mi je zgodba o dveh najstnikih, Vesni in Tariku, ki izhajata iz različnih kultur in se srečata, ko Tarik zapusti domovino in se kot begunec naseli v Vesninem kraju. Tam se Vesna odločno postavi na njegovo stran in mu pomaga.

Na nastop so se intenzivno pripravljali od lanskega aprila, imeli so tedenske vaje in kar nekaj intenzivnih vikendov in počitnic, ki so jih preživeli delovno in ustvarjalno. Mladi ustvarjalci so se srečali tudi z begunci iz azilnega doma. V pogovoru so si bili enotni, da je to nanje naredilo res največji vtis. Zgodbe so se jih dotaknile, srečanje pa je tudi beguncem pomenilo veliko, saj so vsem nastopajočim izdelali spominske obeske vsak s svojim imenom, napisanim v slovenščini in arabščini.

 Foto: Mateja Feltrin Novljan

Velik privilegij za mlade je, da z njimi delajo sami profesionalci in cenjena imena slovenske umetnosti. Tokrat so sodelovali tudi s skupino STOP (Slovenski Tolkalni Projekt), spoznali nove ritme in dejstvo, da je lahko vsak predmet zanimivo tolkalo. S čisto običajnimi predmeti, kot so škatla, skiro, jopič, knjiga, črv, so gledalce popeljali v šolsko učilnico, na Orient in celo v Afriko. »Spoznala sem ogromno tolkal in se naučila, kako se lahko iz nekega navadnega predmeta naredi inštrument,« pravi Eva Hlebš, ki ji ritem ni tuj, saj je odlična plesalka. Za Zalo Maček, ki sicer igra violino, je bil to eden od trših orehov: »Najteže je bilo uporabiti nek domač predmet, z njim narediti inštrument,« a ji je, tako kot ostalim, odlično uspelo. »Med samo opero sem vedno uživala, le  takrat, ko so si jo prišli ogledat sošolke in sošolci z OŠ Cvetka Golarja, sem imela res veliko tremo, a je nekje na sredini popustila,« se spomni Manca Novljan in je hvaležna za lep aplavz, ki je bil na koncu najlepše darilo njeno šole.

 

Opera bo doživela le še dve uprizoritvi, in sicer v ponedeljek, 14. januarja 2019, ob 17. uri in 19.30. Kakšen pečat bo pustila na mladih ustvarjalcih: »Pridobila sem več prijateljev, kot sem na začetku sploh pomislila, da bi jih lahko. Pridobili smo na samozavesti, ko se izražamo pred publiko,« razmišlja Lucija Maček, podobno tudi Jan Novljan: »Zaradi opere sem spletel veliko novih prijateljstev. Zame je bila nekaj res dobrega, v njej sem pridobil tudi veliko novega glasbenega znanja. Vesel sem, da so me kot najmlajšega vsi tako lepo sprejeli.« Vsi, razen Jana, so namreč že lani sodelovali v mladinski operi Hobit. In kaj se bo zgodilo, ko ugasnejo odrske luči in bo Všeč si mi le še lep spomin? »Začeli bomo delati za novo opero in se veselili, da se znova prižgejo,« odgovorijo v en glas.

 

Avtorica: Mateja Feltrin Novljan

Foto: Matevž Čebašek/Glasbena matica